Bilo je na prvi dan božičnih praznikov leta 1971, ko je bil Berlin obdarjen z lokalom „Klo III“ oziroma slovensko „Stranišče III“. Oba druga lokala, Klo I in Klo II, ki sta se prvotno nahajala na Hauptstraße oziroma na Nestorstraße, sta že zdavnaj zaprla svoja vrata.Samo tretja ustanova za opravljanje potrebe je preživela in pri marsikaterem obiskovalcu Berlina morda pustila močnejši vtis kot Grad Charlottenburg ali Muzejski otok.Ta lokal, ki si ga najbolj enostavno lahko predstavljate kot mešanico železnice strahov in kabineta kuriozitet, zelo radi obiskujejo ne le turisti, temveč tudi številni Berlinčani, ki imajo „Klo“ za svoj stalni lokal.To ni nič čudnega, saj 40 let predstavlja pol življenja.

Že sam vstop v Stranišče je nenavadno težaven.Ko vam enkrat uspe priti mimo varnostnika na vratih, vas že takoj zadene vodni curek, vroč zrak iz tal pa krila dviguje nemoralno visoko.Takoj desno čakajo terariji z vsakovrstnimi mrcinami na napade vreščanja:ptičji pajek, legvan in Boa constrictor.Za še slabši konec pa – kljub vsemu lažni – ekshibicionist na široko odpre svoj plašč in v hodnik iztegne svoj erigiran plastični one.V notranjosti se na ta način nadaljuje.Mize se dvigujejo, barski stoli se prevračajo, lutke s stropa s kladivi tolčejo po glavah gostov.

Z gromozanskim hrupom se lomijo stalaktiti, po lokalu se podijo strele in zvočnikov pa donijo zvoki nekoga, ki se obupno davi in bruha.Številne ideje za redko „ustanovo za opravljanje potrebe“.Seveda, 40 let ni minilo brez razloga!!!

Izplakovanje je možno vsak dan od 19. ure dalje!